• Na voljo ni predlogov.

Sklenitev premoženjskega zavarovanja

Kaj je dobro vedeti pred sklenitvijo premoženjskega zavarovanja?

Slovencem lastništvo nepremičnine pomeni zelo veliko. Večina živi v lastni hiši ali stanovanju, v katerega vloži vse svoje življenjske prihranke oz. najame več desetletni kredit. Zato je zelo pomembno, da svoj dom zavarujemo vsaj pred nenadnimi in nepredvidljivimi dogodki, kot so poplave, potres ter druge vremenske ujme.

Na takšne dogodke žal nimamo vpliva in se fizično pred njimi ne moremo zaščititi, z ustreznim zavarovanjem pa lahko njihove posledice omilimo.

Po vseh ujmah, ki so Slovenijo prizadele letošnje poletje, verjetno nikogar ni treba prepričevati o pomembnosti premoženjskega zavarovanja. Prav takšni dogodki so pogosto sprožilci, ki ljudem dajo misliti, da je dobro imeti nepremičnine (tako hiše kot stanovanja in druga poslopja) zavarovane.

Kaj pa vi, imate svoje premoženje zavarovano? Je zavarovanje, ki ga imate sklenjenega, ustrezno in vključuje vam potrebna kritja? Seznanite se s ključnimi informacijami, ki jih je dobro poznati v povezavi s premoženjskim zavarovanjem.
 

Kaj je premoženjsko zavarovanje?

Premoženjsko zavarovanje združuje zavarovanje nepremičnin in premičnin v njem (pohištvo in druga pomembnejša oprema) ter tako nudi zaščito vašega zasebnega premoženja. Namenjeno je povrnitvi škode, ki bi nastala na vašem premoženju in omogoča obnovo poškodovanega ali uničenega premoženja.

Zakaj je dobro imeti premoženjsko zavarovanje?

Nevarnosti v vsakodnevnem življenju, ki lahko ogrozijo vaš dom in premoženje v njem, je kar nekaj. Lastniki nepremičnin se soočamo z:

  • neljubimi dogodki, ki so posledica izliva vode,  požara v gospodinjstvu ali vloma,
  • višjo silo, kot so poplave, večji požari in potresi.

Če imate premoženje zavarovano, vam v primeru škode zavarovalnica izplača zavarovalnino oz. denar, ki vam omogoča obnovo, popravilo ali ponoven nakup poškodovanih ali uničenih stvari. 

Na kaj moramo biti pozorni pri sklenitvi premoženjskega zavarovanja?

  • Obseg zavarovalnega kritja oz. kaj zavarovanje krije: poleg osnovnih kritij je glede na konkretno lokacijo nepremičnine smiselno razmisliti o dodatnih kritjih.
  • Ustrezna zavarovalna vsota: upoštevanje čim bolj realne vrednosti predmeta zavarovanja.
  • Seznanjenost z vsebino splošnih pogojev: ne spreglejte obveznosti zavarovanca!

Če je predmet zavarovanja stanovanje v večstanovanjskem objektu, nujno preverite, ali in v kolikšni meri je stanovanje že zavarovano. Pogostejša je sicer situacija, da zavarovanje etažne lastnine (skupno zavarovanje lastnikov stanovanj) krije le osnovna kritja. Če se z etažnimi lastniki ne dogovorite o sklenitvi vam ustreznega zavarovanja je smiselno, da sami poskrbite za ustrezna kritja posebej za vašo lastnino (poleg stanovanja in opreme v njem je to navadno še klet in pripadajoči del skupnih prostorov ter oprema v teh prostorih).

Seznanite se s ključnimi pojmi

Pri sklepanju premoženjskega zavarovanja je ključno poznavanje in razumevanje naslednjih pojmov:

  • Zavarovalna vsota oz. limit kritja: Najvišji možni znesek, ki vam ga izplača zavarovalnica ob škodnem primeru, ki ga krije vaše zavarovanje. Določen je z zavarovalno pogodbo. V primeru škodnega dogodka zavarovalnica ovrednoti škodo in vam izplača zavarovalnino, ki omogoča odpravo nastale škode. Ta je lahko tudi nižja od limita kritja, nikakor pa ne more biti višja. Višja zavarovalna vsota pomeni višjo premijo. A pomembno je, da zavarovalna vsota ustreza gradbeni vrednosti nepremičnine.
     
    • Podzavarovanje: Zavarovalna vsota je nižja od vrednosti zavarovane stvari. Za podzavarovanje se zavarovanci velikokrat odločijo zaradi nižje premije, vendar pa to lahko pomeni, da vam bo zavarovalnica izplačala manj od višine nastale škode.
       
    • Nadzavarovanje: Zavarovalna vsota je višja od vrednosti zavarovane stvari. To se vam vsekakor ne izplača, saj se v primeru škodnega dogodka povrne le dejanska škoda. Zaradi načela prepovedi obogatitve lahko namreč od zavarovalnice prejmete največ toliko, kot ste utrpeli škode.

       
  • Gradbena vrednost nepremičnine: Pomembno je, da zavarovalna vsota ustreza gradbeni vrednosti nepremičnine. Gradbena vrednost je seštevek stroškov gradbenih, instalacijskih in gradbenih del ter opreme, ki je vgrajena v nepremičnino. Ne vključuje pa cene zemljišča in ne upošteva tržne cene nepremičnine. Zavarovanje lahko sklenete na novo ali na dejansko vrednost.
     
    • Zavarovanje na novo vrednost: Če zavarovanje sklenete na novo vrednost stvari, vam zavarovalnica v primeru uničenja povrne znesek, ki je enak novi vrednosti te stvari. Praviloma se zavarovanje sklepa na novo gradbeno vrednost.
       
    • Zavarovanje na dejansko vrednost: Če zavarovanje sklenete na dejansko vrednost stvari, zavarovalnica pri obračunu škode upošteva tudi zastarelost oz. amortizacijo. Na dejansko vrednost se pogosteje zavaruje le starejše, neobnovljene nepremičnine.

Izbira ustreznega paketa

Pred sklenitvijo pogodbe za premoženjsko zavarovanje je ključen vaš premislek, kje vidite potencialne nevarnosti in na podlagi tega izbira ustreznega obsega kritij

Zavarovalna kritja so običajno združena v pakete zavarovanj (.pdf), ki ustrezajo različnim potrebam zavarovancev. Večji obseg kritij seveda pomeni višjo ceno paketa. A pozor! Pri izbiri paketa ne bodite osredotočeni zgolj na to, koliko boste za zavarovanje plačevali, pač pa tudi, kaj vam bo zavarovanje nudilo in kakšna je višina zavarovalnine, ki jo lahko v primeru škode pričakujete. Zavarovalne police krijejo le tiste nevarnosti, ki so zajete na zavarovalni pogodbi in opisane v splošnih pogojih.

Za zavarovanje za določene nevarnosti se je treba z zavarovalnico posebej dogovoriti za razširitev kritij oz. izbrati paket, ki vsa ta kritja zajema. Ob naravnih nesrečah, kot so poplave, toča ali potres, ki lahko povzročijo zelo veliko škodo na objektih, se pogosto pokaže, da na zavarovalnih policah niso zajeti vsi zahtevani riziki ali da so zavarovalne vsote prenizke. To se potem lahko odrazi v nižji zavarovalnini, izplačani s strani zavarovalnice ali pa do le-te sploh niste upravičeni.
 

Sklenitev zavarovalne pogodbe

Z zavarovalno pogodbo se zavarovanec zaveže, da bo plačeval zavarovalno premijo, zavarovalnica pa, da bo izplačala zavarovalnino v primeru nastanka škodnega dogodka. Zelo pomembno je, da je zavarovanje ustrezno in pravilno sklenjeno, da zavarovanec dobi povrnjeno nastalo škodo.

Za lažje uveljavljanje škode je dobro, da še pred sklenitvijo pogodbe fotografirate objekt od zunaj in od znotraj, naredite seznam celotne opreme in njene vrednosti ter fotografirate račune. Tak arhiv vam bo prišel prav v primeru popolnega uničenja nepremičnine oz. škode, saj boste tako lahko lažje dokazovali vrednost opreme in nepremičnine.

rezerviraj sestanek

Sklenite zavarovanje

Želite skleniti zavarovanje? Imate vprašanje o vašem obstoječem zavarovanju? Oglasite se pri naših bančnih svetovalcih z licenco.

Povezane vsebine

Do pravih zavarovanj z ustreznim načrtovanjem
Je zavarovanje strošek ali naložba?
Sodelovanje Intese Sanpaolo Bank in Generali zavarovalnice

Zavarovalnica, s katero sklepate zavarovanja, je GENERALI zavarovalnica d.d., Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, Slovenija. Banka Intesa Sanpaolo d.d. pri trženju zavarovanj nastopa kot distributer zavarovalnih produktov. Zavarovanja, ki jih Banka Intesa Sanpaolo d.d trži, niso bančni produkt in niso vključena v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. V primeru nastanka zavarovalnega primera GENERALI zavarovalnica d.d., Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, Slovenija, jamči za vsa izplačila po zavarovalni pogodbi v višini zavarovalne vsote. Banka Intesa  Sanpaolo d.d.  ne  odgovarja za izplačila po zavarovalni pogodbi.

Potrebujete pomoč?

Tu smo za vas.

Poiščite ustrezno kontaktno številko:

Kontaktni center Intese Sanpaolo Bank
vsak delovnik 7:00 - 18:00 in sobota 8:00 - 12:00

  • klici iz Slovenije: 080 13 18
  • klici iz tujine: 00386 5 66 61 838

Servisni center za kartično poslovanje – 24 ur

  • klici iz Slovenije: 05 66 61 256
  • klici iz tujine: 00386 5 66 61 256

Prodaja nepremičnin: 05 66 610 10

Klepet