Prehranski sistem, ki je prijaznejši do planeta

Naše dosedanje jemanje zemlje in oskrbe z vodo kot nekaj samoumevnega je začelo v kmetijstvu terjati svoj davek. Kmetje zahtevajo bolj zdrava tla za uspešno pridelavo, potrošniki pa kakovostnejše pridelke. Medtem pa svet budno spremlja tudi oskrbo z vodo.

Rešitev je regenerativno kmetijstvo, ki na tej kritični točki naravoslovja postaja čedalje bolj splošno razširjeno in prinaša obljube o boljšem zdravju tal, kakovostnejših pridelkih in nižjih emisijah.
 

Spremembe v praksi

Ekološko kmetovanje postaja vse bolj razširjeno zaradi povpraševanja potrošnikov. Prakse ekološkega kmetovanja tako doživljajo velik razmah in izkazujejo 5,5-odstotno skupno letno stopnjo rasti (2020–26).

Kmetje v praksi uporabljajo metode, ki čim manj posegajo v tla, npr. kmetovanje brez obdelave tal, pri katerem se posevki sejejo z neposredno setvijo, tj. brez mešanja prsti. S kmetovanjem brez obdelave tal se bodo do leta 2026 na svetu obnovili 204 milijoni hektarov zemljišč. 

Kmetje uporabljajo tudi pokrivne posevke: sejejo hitro rastoče rastline, kot sta rž ali ajda, da spodbudijo vnos hranilnih snovi v tla, preden posadijo načrtovane prehrambne rastline. 

Druga ekološka metoda za obnovo zdravja tal je sistem mešane rastlinske pridelave in živinoreje, pri katerem se sadijo poljščine, ki hranijo tla, živina pa se na njih pase. Takšno elegantno krožno razmišljanje učinkovito odpravlja dve težavi naenkrat. 

Kmetijstvo s pomočjo tehnologije

Regenerativno kmetijstvo postaja čedalje bolj razširjeno po zaslugi postopnega uvajanja sprememb in tudi tehnoloških novosti. 

Kot v večini drugih panog lahko umetna inteligenca vpliva tudi na kmetijstvo. Uporablja se že za analizo podatkov iz majhnih senzorjev, nameščenih v poljščinah, s čimer kmetom zagotavlja vpoglede v realnem času. 

Primeri uporabe senzorjev in umetne inteligence vključujejo spremljanje dozorevanja poljščin ter »inteligentno škropljenje« z gnojili in pesticidi, samodejno odstranjevanje plevela in razvrščanje pridelkov za živilska podjetja. 

S senzorji je mogoče spremljati tudi vremenske spremembe, meriti onesnaženost in zaznati prisotnost škodljivcev, kar zmanjšuje potrebo po vsesplošni uporabi kemikalij, ki bi lahko ogrozile zdravje tal. Umetna inteligenca se uporablja za upravljanje kmetijskih strojev brez voznika, kot so traktorji, brezpilotni letalniki in roboti, kar pomeni večjo učinkovitost in trajnost.

Digitalna tehnologija je prisotna tudi na ključnih področjih kartiranja tal in pridelkov, zaznavanja pomanjkanja vode, spremljanja ravni vlage, napadov škodljivcev ter spremljanja mikrobiomov in ravni ogljika. Dva uspešna primera na tem področju sta GroundOwl podjetja EarthOptic, orodje za merjenje gostote tal, ki združuje senzorje za zgoščenost in strojno učenje, in Easy podjetja Agricolus, platforma v oblaku za uporabo v preciznem kmetovanju.

Zakonodajno okolje

Zakonodajna okolja po vsem svetu čedalje bolj podpirajo širitev regenerativnega kmetovanja. Od evropskega zelenega dogovora se pričakuje, da bo evropsko prehransko vrednostno verigo preusmeril v trajnostne prakse. Cilj strategije EU Farm to Fork (F2F) je do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč v EU spremeniti v ekološke kmetije. 

Združeno kraljestvo je vzpostavilo spodbudo za trajnostno kmetovanje, s katero bodo nagrajevali kmete za projekte, ki prinašajo koristi za okolje, kot je na primer sajenje poljščin na neplodnih tleh v zimskem času.

Nagrade se bodo izplačevale v več fazah in naj bi lastnike zemljišč spodbudile k ohranjanju prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, k obnovi tal in zajemanju CO2. 

V ZDA zakon o kmetijstvu iz leta 2018 vključuje ukrepe za spodbujanje ekološkega kmetijstva in kmetijstva, usmerjenega v ohranjanje tal, ter za spodbujanje lokalne in regionalne pridelave hrane. 

Indijski program Bharatiya Prakritik Krishi Paddhati v okviru državno financirane sheme Paramparagat Krishi Vikas Yojana spodbuja sonaravne prakse pridelovanja na podlagi recikliranja biomase na kmetijah.

Na Kitajskem nacionalni načrt za trajnostno kmetijstvo predvideva omejevanje uporabe agrokemičnih sredstev, zagotavljanje prehranske varnosti, okrepljeno uvajanje ekološkega kmetovanja in zagotavljanje finančnih spodbud kmetom za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Regenerativno kmetijstvo po vsem svetu ponuja celovit preobrat v načinu pridelave hrane in obljublja bolj zdravo prihodnost ter ustvarja številne nove priložnosti v prehranskem sistemu. 

Prenesite povzetek poročila (.pdf).