Finančni cilj skozi življenje

Oktober, mesec varčevanja, je idealen trenutek za razmislek o naših finančnih ciljih. Pri tem pa pogosto pozabimo na pomembno dejstvo: način varčevanja ali vlaganja, ki je primeren za nekoga pri 25 letih, verjetno ne bo najboljša izbira za nekoga pred upokojitvijo.

Naši finančni cilji se skozi življenje spreminjajo. Z njimi se spreminjajo tudi naše prioritete, odnos do tveganja in pričakovanja glede prihodnosti. Nekdo varčuje ali vlaga za potovanje, drugi za stanovanje, tretji za finančno brezskrbnejšo starost. Prav zato ne obstaja enotna rešitev, ki bi ustrezala vsem.

Ključ do uspešnega varčevanja in vlaganja ni v tem, da sledimo univerzalnim pravilom, temveč da svoje odločitve prilagodimo življenjskemu obdobju, v katerem se nahajamo.

Začetek samostojne poti pogosto prinese prve redne prihodke, hkrati pa tudi številne nove izdatke. Najemnina, oprema stanovanja, avtomobil, potovanja in drugi življenjski načrti lahko hitro zapolnijo proračun.

V tem obdobju je najpogostejša napaka prepričanje, da za varčevanje ali vlaganje še ni pravi čas. V resnici velja ravno nasprotno. Večina strokovnjakov s področja osebnih financ poudarja, da je največja prednost mladih prav čas.

Namesto osredotočanja na visoke zneske je bolj smiselno razviti navado rednega varčevanja ali vlaganja. Že manjši mesečni zneski lahko sčasoma ustvarijo pomembne prihranke.

Dobro izhodišče je oblikovanje prve finančne rezerve za nepričakovane stroške ter zbiranje sredstev za krajše ali srednjeročne cilje, kot so:

• potovanja,
• dodatno izobraževanje,
• nakup avtomobila,
• delež lastnih sredstev za prvo nepremičnino.

Pri takšnih ciljih je pomembna predvsem dostopnost sredstev. Za postopno zbiranje prihrankov je lahko priročna rešitev varčevalni račun #withSAVE, ki omogoča varčevanje tudi z manjšimi zneski in spodbuja razvoj rednih varčevalnih navad. Izboljšana različica #withSAVE, ki smo jo predstavili s prenovljeno mobilno banko (ki je strankam na voljo postopoma), vam zdaj omogoča, da svoje prihranke upravljate z dodatno možnostjo postavljanja ciljev in varčevanja z namenom. Na posebni nadzorni plošči lahko spremljate napredek svojih prihrankov in odločate o naslednjih korakih (dodajanje ali sproščanje sredstev, ustvarjanje novega cilja, prenos sredstev med cilji itd.).

#withSAVE je torej namenjen razvoju varčevalnih navad, s čimer je dobro začeti čim prej. Ni pa takšno varčevanje najbolj donosno. Za doseganje ciljev, ki so oddaljeni deset ali več let, je smiselno začeti razmišljati tudi o dolgoročnem plemenitenju sredstev in postopnem vlaganju v sklade, kjer čas pogosto predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov. Z varčevalnim načrtom lahko v skladih varčujete že od 40 evrov na mesec. 

Vlaganje v vzajemne sklade lahko prinese potencialno višje donose kot klasične oblike varčevanja, vendar vključuje tudi tveganje izgube dela ali celotne naložbe.

Štirideseta leta so pogosto obdobje največje finančne obremenitve. Prihodki so običajno višji kot v mladosti, vendar so višje tudi odgovornosti. Hipoteka, družina, šolanje otrok, vzdrževanje doma in vsakodnevni stroški zahtevajo premišljeno načrtovanje.

V tem obdobju bi si moral vsak zastaviti tri vprašanja.

1. Imam dovolj veliko finančno rezervo?
   Nepričakovani dogodki se lahko zgodijo vsakomur. Prav zato je eden najpomembnejših ciljev oblikovanje rezerve, ki lahko pokrije več mesecev osnovnih življenjskih stroškov.
    
2. Varčujem ali vlagam za prihodnje življenjske projekte?
   Prenova doma, šolanje otrok, nakup novega avtomobila ali druge večje investicije so cilji, ki jih je smiselno načrtovati več let vnaprej.
   Za takšne namene so primerne oblike varčevanja ali vlaganja, ki omogočajo postopno zbiranje sredstev in jasno ločevanje prihrankov od vsakodnevne porabe.
    
3. Razmišljam tudi o obdobju po upokojitvi?
   Čeprav je upokojitev morda še dve desetletji oddaljena, je prav to obdobje pogosto zadnja priložnost, ko lahko dolgoročno varčevanje ali vlaganje najbolj izkoristi učinek časa.
   Mesečna vplačila v varčevalni načrt so lahko način postopnega ustvarjanja dodatnih prihrankov za prihodnost. Pri dolgoročnih ciljih namreč pogosto ni najpomembnejši začetni znesek, temveč vztrajnost.
   
   Kdor si je v tem času že ustvaril določene prihranke, pa lahko izkoristi različne možnosti njihovega plemenitenja: v depozitu, super kombinaciji ali z enkratnim vplačilom v sklade. Te se med seboj razlikujejo po varnosti in donosnosti.
   
   Praviloma velja: bolj kot je neka oblika varčevanja ali vlaganja varna, manj je donosna. Oziroma obratno: večje donose kot si želimo, večjo stopnjo tveganja moramo sprejeti. Če posplošujemo bi lahko rekli, da je navadno najboljša izbira neka srednja pot – torej zmeren donos ob zmerni stopnji tveganja. Seveda to ne velja za vsakogar in v vsaki situaciji. Kaj je prava izbira za vas je odvisno tako od vaše osebnosti, finančnih znanj, nagnjenosti k tveganju, višine prihrankov in vaših finančnih ciljev.

V obdobju pred upokojitvijo ali po njej se pogled na denar ponovno spremeni. Če smo prej predvsem ustvarjali premoženje, postane zdaj pomembnejše njegovo ohranjanje.
Najpogostejši finančni cilji vključujejo:

• ohranjanje življenjskega standarda,
• ustvarjanje varnostne rezerve za nepričakovane dogodke,
• pomoč otrokom in vnukom,
• financiranje aktivnosti, za katere prej ni bilo časa.

V tem obdobju mnogi dajejo večji poudarek predvidljivosti in stabilnosti. Del sredstev, ki jih v določenem obdobju ne potrebujejo, lahko zato namenijo tudi vezavi sredstev v depozit, kjer so pogoji vnaprej določeni in znani. Ker depoziti niso vedno najbolj donosni, je smiselno del sredstev še vedno vlagati tudi v sklade, pri čemer naj bo izbira le-teh bolj konservativna.

Pomembno je, da prihranki niso namenjeni zgolj občutku varnosti. Njihov namen je tudi omogočiti kakovostno in aktivno življenje. Navsezadnje je eden od ciljev varčevanja ali vlaganja prav to, da si lahko v kasnejših letih privoščimo stvari, za katere prej ni bilo dovolj časa ali priložnosti.

Pogosto se vprašamo, katera oblika varčevanja ali vlaganja je najboljša. V resnici pa bi se morali najprej vprašati, kaj želimo doseči.

Če varčujete za počitnice prihodnje leto, verjetno ne boste izbrali enake rešitve kot nekdo, ki razmišlja o dodatni pokojninski rezervi čez 20 let. Če želite ustvariti finančno rezervo, boste ravnali drugače kot nekdo, ki želi dolgoročno plemenititi svoje prihranke.

Pravilna odločitev je zato vedno odvisna od cilja, časovnega obdobja in vaše pripravljenosti sprejeti določeno stopnjo tveganja.

Ne glede na to, ali ste na začetku svoje finančne poti, sredi najbolj aktivnega obdobja ali že načrtujete leta po upokojitvi, velja enako pravilo: najboljši čas za varčevanje in vlaganje je takrat, ko imate jasen cilj. Ko veste, zakaj varčujete ali vlagate, je namreč veliko lažje vztrajati tudi na poti do njega.

Datum objave: 20. 10. 2026