Znanost, ki stoji za našo ljubeznijo do Da Vincija

PODCAST: Kako intrepretiramo in reagiramo na poustvaritev umetniškega dela?

Center za inovacije Intese Sanpaolo izhaja iz uporabnih raziskav na posebnih področjih in eno izmed takšnih je nevroznanost.

Raziskovalci in akademiki skupaj s poslovnimi oddelki banke rešujejo komercialne težave na inovativne načine.

»Zakaj nevroznanost?« vpraša Luigi Ruggerone, ki je zadolžen za oddelek za analize trendov in uporabne raziskave v Laboratoriju za inovacije. »Zato, ker na koncu dne … kar edino res šteje, so ljudje.«

V zadnjih nekaj letih smo bili priča razvoju discipline, imenovane organizacijska nevroznanost, ki združuje raziskave na področju nevroznanosti in teorijo ter psihologijo upravljanja. Center za inovacije Intese Sanpaolo sodeluje s Šolo za visoke študije IMT v kraju Lucca pri določenih projektih.

»V sodelovanju s Centrom za inovacije Intese Sanpaolo lahko bolj izčrpno in celostno raziskujemo naše trenutno temeljno razumevanje nevroznanosti na področju organizacij,« pove Andrea Malizia s Šole za napredne študije IMT.

Eden izmed nedavnih projektov ekipe za nevroznanost je bil poskus, kako razstaviti naše dojemanje umetniških del. V muzeju Museo del Cenacolo Vinciano so z uporabo različnih naprav sledenja občutkov merili nevrološki odziv obiskovalcev, ko so si ogledovali Zadnjo večerjo Leonarda Da Vincija in Križanje Giovannija Donata da Montorfana.
 

Michela Palazzo –  Museo del Cenacolo Vinciano

Luigi Ruggerone – oddelek za analize trendov in uporabne raziskave, Center za inovacije ISP 

Sonia D’Arcangelo – Laboratorij za nevroznanost, Center za inovacije ISP

Andrea Malizia – Šola za visoke študije IMT
 

Njihovo delo je prineslo neverjetna spoznanja, in sicer da so se obiskovalci pri ogledu Da Vincijevega dela osredotočili na Jezusa in apostola Tomaža, medtem ko so se pri Montorfanovem delu osredotočili na dno križa. Raziskava je razkrila tudi, da so se čustva gledalcev pri ogledu Zadnje večerje okrepila in da so postali bolj veseli.

»Zame osebno je projekt Zadnja večerja pomenil, da imamo na voljo inovativno sredstvo za razumevanje, kako obiskovalec dojema muzej,« pove Michela Palazzo, vodja muzeja Museo del Cenacolo Vinciano.

Takšni eksperimenti ponudijo ključen vpogled v človeško vedenje, ki lahko podjetjem pomaga pri pripravi vsega, od človeških virov do trženja. Na samem začetku so v Laboratoriju za nevroznanost morali stranke prepričevati o smislu tega pristopa, zdaj, dve leti pozneje, pa imajo že kopico poslovnih problemov, ki jih rešujejo z uporabo tega pristopa.

Sonia D’Arcangelo, vodja Laboratorija za nevroznanost v Centru za inovacije Intese Sanpaolo, pravi, da je delo na področju nevroznanosti zelo uporabno v realnem svetu. »Pandemija nam je omogočila razmišljanje o novih raziskovalnih vprašanjih, kot so učinki pametnega dela in takšni, v povezavi s pozornostjo, čustvi, delovnimi mesti in sodelovanjem,« je povedala.

Prisluhnite podkastu, v katerem boste izvedeli več o Laboratoriju za nevroznanost Centra za inovacije Intese Sanpaolo.
 

Fotografije na naslovnici

Leonardo da Vinci, “Zadnja večerja”, 1494-1498; Ministero per i Beni e le Attività Culturali e per il Turismo, Museo Nazionale del Cenacolo Vinciano