Načrtovanje pametnih mest
Kako lahko uvedemo sisteme krožnega gospodarstva v zapleteno mestno okolje?
25/03/2020
PODKAST: Načrtovanje pametnih mest
V mestih po svetu se porabi več kot 75 odstotkov naših naravnih virov in izpusti več kot dve tretjini vseh toplogrednih plinov. Spodbujanje mest k bolj smotrni uporabi virov in upravljanju odpadkov je torej ključni korak na poti do tega, da bi krožno gospodarstvo postalo realnost.
Mesta so se razvila do tako visoke stopnje kompleksnosti, da se zdi uvajanje sprememb skorajda nemogoče. »Dejansko gre le za to, da je treba nekje začeti, in to z majhnimi koraki,« pravi Sarah O’Carroll, vodja za mrežo vlad in mest pri Ellen MacArthur Foundation, organizaciji, ki se ukvarja s spodbujanjem krožnega gospodarstva. »Mesto Toronto je pripravilo načrt za krožna javna naročila. V Amsterdamu so razvili akcijski načrt za deljeno gospodarstvo.«
Nekatera mesta so oportunistična. V San Franciscu so se na primer po tem, ko so v vseh javnih stavbah zamenjali talne obloge, odločili, da bodo preverili, ali so vsi uporabljeni materiali iz recikliranih virov.
"Kar zadeva mesta, moramo razmišljati veliko bolj celostno, kot sistem. Stvari ne delujejo silosno, temveč so del velikih zapletenih sistemov."
Sarah O’Carroll, vodja mreže vlad in mest pri Ellen MacArthur Foundation
Delo organizacije Ellen MacArthur Foundation v celoti temelji na treh načelih: načrtnem zmanjševanju odpadkov in onesnaževanja, uporabi izdelkov in materialov, dokler je to mogoče, in obnavljanju naravnih sistemov. Vsi ti pristopi se uporabljajo pri načrtovanju mest prihodnosti, še doda O’Carroll.
Organizacija Ellen MacArthur Foundation sodeluje tudi pri mreži organizacij Circular Economy 100, ki sodelujejo na področju idej glede grajenja novega sistema. V skupini sodelujejo podjetja, kot sta Google in Ikea, ter mesta, kot sta Toronto in London. Eno izmed zadnje pridruženih mest je Milano.
Pred tem so v Milanu že izvajali prakse krožnega gospodarstva za odpravo živilskih odpadkov in s podelitvijo nagrad Zelena preproga (Green Carpet) so tudi širili zavest o trajnosti v modni industriji.
Mesto si je že zadalo nekaj prioritet – npr. zasaditi tri milijone dreves do leta 2030 – ter pilotno shemo za pokrito tržnico v Milanu, s čimer bodo celotna dobavna veriga in sistemi postali bolj krožni.
"Seveda je dela ogromno, a verjamemo, da bomo v sodelovanju z organizacijami v mestu resnično lahko naredili spremembo."
Lucia Scopelliti, vodja enote za gospodarsko načrtovanje mesta Milano
Plafon Intese Sanpaolo za krožno gospodarstvo – kreditni instrument v višini 5 milijard EUR – in njen Laboratorij za krožno gospodarstvo, ki je prav tako v Milanu, spodbujata mesta in podjetja, da uvedejo prakse krožnega gospodarstva.
"V našem Laboratoriju za krožno gospodarstvo lahko srečamo podjetnike, razvijamo nove rešitve in oblikujemo sistemski pristop k prehodu. Ker smo banka, ki deluje v realnem gospodarstvu in sodeluje z malimi in srednje velikimi podjetji, velikimi korporacijami in institucijami, smo lahko del čudovitega kolektivnega popotovanja. Vsakdo se nam lahko pridruži."
Carlo Cavedon iz oddelka za krožno gospodarstvo Centra za inovacije Intesa Sanpaolo
Kako bi bilo videti krožno mesto? »Krožno mesto bi poganjala obnovljiva energija; imelo bi stavbe, ki bi bile modularne in bi sčasoma lahko spreminjale svojo funkcijo ter način delovanja,” odgovori Sarah O’Carroll. »Uporabljal bi se deljeni transport … in imeli bi veliko zelenega prostora ter urbano kmetovanje.«
Lucia Scopelliti, vodja enote za gospodarsko načrtovanje za Milano, verjame, da se bo v mestu v naslednjih 10 letih odvilo veliko sprememb, večinoma zaradi praks krožnega gospodarstva, ki jih vzpostavljamo danes. »Mesto se je že spremenilo v zadnjih 10 letih. Izkusili smo stvari, ki so bile v tistem času revolucionarne, zdaj pa so popolnoma običajne.«
