• Na voljo ni predlogov.

Evropski avtomobilski sektor

Evropski avtomobilski sektor slovenski kvalificirani delovni sili predaja krmilo
Širjenje poslovanja

Evropski avtomobilski sektor slovenski kvalificirani delovni sili predaja krmilo

Ocenjuje se, da vsak avtomobil v Evropi vsebuje vsaj en slovenski sestavni del. Ob pojavu novih trendov v avtomobilski industriji je majhna, a močna delovna sila te države vodilna na področju inovacij, kakovosti in povpraševanja.

Charlotte Ricca

30/03/2022

Kljub svoji velikosti ima Slovenija ključno vlogo v evropskem avtomobilskem sektorju, saj naša podjetja oskrbujejo vodilne proizvajalce. Izvozi se kar 80 odstotkov vseh proizvedenih sestavnih delov, skupna vrednost izvoza pa znaša 7,4 milijarde evrov. To predstavlja 16,5 odstotka celotnega izvoza države in ustvarja 17 odstotkov slovenskega BDP-ja.

Po podatkih AJPES-a (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) je v Sloveniji več kot 260 avtomobilskih proizvodnih podjetij, ki proizvajajo te komponente in zaposlujejo več kot 18.000 delavcev. 

»Ocenjuje se, da v Evropi ni niti enega avtomobila brez slovenskega sestavnega dela,« pravi Drago Kavšek, član uprave za mala, srednja in velika podjetja pri Intesi Sanpaolo. »Večina jih ima okoli 10 do 20 – od luči in sedežev, do izpušnih sistemov in voznih komponent.«

Revoz je edini slovenski proizvajalec avtomobilov in največji slovenski izvoznik, ki zaposluje več kot 2000 ljudi. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1988 kot skupno podjetje Renaulta in Industrije motornih vozil, leta 2004 pa je postalo hčerinsko podjetje v popolni lasti Renaulta. 

Tovarna v Novem mestu je edini proizvajalec vseh različic modela Twingo. V okviru partnerstva z družbo Daimler proizvaja tudi modela Clio V in Smart Forfour EV.

Avtomobilska industrija v Sloveniji je visoko cenjena zaradi svojega znanja, tehnologije in inovacij, ne glede na to, ali proizvaja avtomobile ali sestavne dele. K temu je v veliki meri pripomogel izobraževalni sistem, v katerem več kot 12.000 srednješolcev ter 3300 študentov študira strojništvo. Zaradi tega je delovna sila v državi sposobna delati v skladu z visokimi tehničnimi standardi.

V avtomobilski industriji je koristno tudi znanje tujih jezikov, zlasti nemščine, saj ima veliko proizvajalcev avtomobilov sedež v Nemčiji. Ker veliko slovenskih inženirjev tekoče govori nemško in je slovenska kultura v marsičem podobna nemški, je medsebojno sodelovanje že tradicionalno bogato in plodno. 

S svojim strokovnim znanjem in profesionalnostjo je vse več slovenskih dobaviteljev druge ali tretje stopnje pripravljenih na napredovanje na prvo stopnjo - dobavitelji prve stopnje so namreč tisti, ki dobavljajo dele neposredno proizvajalcem originalne opreme. 

"Usposobljenost zaposlenih je naša glavna konkurenčna prednost, tako kot tudi naša geografska lega. Slovenija je v osrčju Evrope, zato smo v neposredni bližini vseh večjih proizvajalcev v Evropi in imamo neposreden dostop do mednarodnih voda."

Drago Kavšek, član uprave za mala, srednja in velika podjetja, Intesa Sanpaolo

Po covidu je zaradi motenj v dobavni verigi lokacija pomembnejša kot kadar koli prej. Namesto da bi iskali najcenejše komponente iz Indije in Kitajske, avtomobilski proizvajalci raje iščejo bližje domu. 

"Covid je prinesel nov pogled na dobavno verigo v avtomobilski industriji. Povpraševanje, kakovost in zanesljivost so zdaj strateškega pomena – ne gre več samo za ceno. To je pomemben nov trend, na katerega se osredotoča celoten avtomobilski sektor v Evropi."

Petar Vujović, Vodja oddelka za domača podjetja in institucionalne stranke, Intesa Sanpaolo Bank

Številni neposredni dobavitelji v Sloveniji so od začetka pandemije prejeli dodatna naročila, saj so zaradi motenj v dobavi številni dobavitelji v Indiji in na Kitajskem ostali brez dela.

Drugi trend, ki spodbuja rast avtomobilske industrije v Sloveniji, so
električna vozila (EV) – veliko slovenskih dobaviteljev poroča o povečanem povpraševanju in naročilih sestavin za električne dele in razvoj. 

Medtem ko je industrija električnih vozil dobro razvita na področju proizvodnje, pa precej zaostajamo pri nakupnih navadah potrošnikov. Cilj države je, da bi do leta 2030 bila polovica vseh novo registriranih avtomobilov (in petina vseh registriranih) električna, vendar ministrstvo za infrastrukturo navaja, da je bilo do konca leta 2020 registriranih zgolj 3678 baterijskih električnih vozil (BEV) in 944 priključnih hibridnih vozil (PHEV).

Eden glavnih razlogov za zaostanek je zmanjšanje nacionalnih spodbud za vozila BEV in PHEV – za nova vozila BEV s 7500 EUR na 4500 EUR, za vozila PHEV pa celo s 4500 EUR na 0 EUR. Nakup baterijskih vozil v primerjavi z nakupom avtomobila na fosilna goriva tako predstavlja precejšen strošek, strošek ki si ga lahko privošči le malo Slovencev.

Obstaja upanje, da bo imel pomembno vlogo pri zagotavljanju alternativnih virov energije za avtomobilsko industrijo tudi vodik, prvo javno polnilno mesto za vodik je bilo poskusno postavljeno že leta 2013. Predvideva se, da bo do leta 2030 na voljo 33.000 vozil na vodikove gorivne celice (FCEV), kar bi predstavljalo tržni delež blizu trem odstotkom. 

Poleg zagotavljanja vodika za pogon vozil FCEV so v pripravi še drugi projekti na področju vodika. V okviru projekta RESHUB (.pdf) Evropske obrambne agencije je bilo v Sloveniji  postavljenih 15 vodikovih polnilnih mest, tako za obrambne kot za civilne namene. RESHUB je kratica za »Defence RESilience Hub Network in Europe«, pobudo pa je zasnovalo in vodi slovensko ministrstvo za obrambo. 

Pri projektu sodelujejo še Avstrija, Belgija, Nemčija in Madžarska. Ta vozlišča bodo poleg povečanja trajnostne energije v obrambnem sektorju predstavljala podlago za razvoj zelenega prometa, hkrati pa bodo zagotavljala dodatna javna polnilna mesta.

Slovenska podjetja si prizadevajo za diverzifikacijo in inovacije v avtomobilski industriji. Ker proizvajalci avtomobilov še naprej iščejo nove rešitve za izpolnjevanje najnovejših okoljskih in varnostnih zahtev in hkrati povečujejo prihodke, je Slovenija v odličnem položaju, da tudi sama v tem procesu ustvarja rastoča in uspešna podjetja.
 

Potrebujete pomoč?

Tu smo za vas.

Poiščite ustrezno kontaktno številko:

Kontaktni center Intese Sanpaolo Bank
vsak delovnik 7:00 - 18:00 in sobota 8:00 - 12:00

  • klici iz Slovenije: 080 13 18
  • klici iz tujine: 00386 5 66 61 838

Servisni center za kartično poslovanje – 24 ur

  • klici iz Slovenije: 05 66 61 256
  • klici iz tujine: 00386 5 66 61 256

Prodaja nepremičnin: 05 66 610 10

Da bi vam omogočili boljšo uporabniško izkušnjo, na spletnih straneh Intese Sanpaolo Bank uporabljamo piškotke. Njihove nastavitve lahko urejate s klikom na "Uredi nastavitve". Za podrobnejše informacije pa obiščite spletno stran Politika piškotkov.